Description
“Ja, Gajo me je povabil, da bi imel pri njem večer.Branje in te reči. Pristal sem, zakaj pa ne bi, ne bi spet dolgočasil s temi brezupnimi literarnimi večeri, hočem le povedati, da sem to storil zaradi preprostega dejstva, ker s tem početjem lahko komu pomagaš, da ima lokal sploh odprt. Saj sem že nekaj malega o tem, skratka, da se ne more nihče vtakniti v neprimernost gostinskega lokala, če tam, denimo, berejo. Kako so gostinci v resnici zviti. Saj pri meni se dogaja kultura, vsi so padli na to in še na to, da je zaradi tega neusmiljeno navijal cene, denar pa spravljal v svoj žep.
Pravega profesionalca sem se počutil. Da oddelamo, sem krilil v pogovoru pred večerom, z rokami seveda, šele potem morda tudi kaj spijemo. In poslušal sem razne anekdote, kako je bil, denimo, še najbolj vprašljiv Tomaž Pengov. In kako zvit je bil Gajo, ko mu je do večera dal pivo le vsako uro. Morda bi moral tudi mene spraviti v karanteno, me nadzorovati do prireditve, toda jaz nisem bil v karanteni in se sploh ne spominjam, kako sem tisti večer prišel v Gajota, vem pa, že po pripovedovanju drugih, da sem bil tako pijan, da je bila prireditev v minuti končana, ker sem nemudoma zaspal in nisem utegnil odpreti niti ust. Pač še ena sramota. Pred leti sem jih zaznaval, kako naj rečem, manj tesnobno, kot jih očitno dandanes.
Gajo mi je zameril, ker se mu nisem niti opravičil. ………………. Takoj po tistem propadu, ali kako naj rečem novemu škandalu na mojem zajetnem spisku teh nezgod, s katerimi sem že skrajno dolgočasen, čeprav bi lahko obravnaval le še to, skratka, ni vedel, da sem se lotil opravičila, in sicer v obliki knjige, ki sem jo tudi spisal, in mislim, da izčrpnejšega opravičila v svoji gostilniški karieri ni dobil nikoli.
Ja, napisal sem knjigo. Ne da bi ji zdaj pripisoval takšno vrednost in knjigam sploh dajal kakšno težo, toda vsaj takrat sem mi je zdelo takšno opravičilo več vredno kot tisoč izgovorjenih besed. Tako je pač bilo. Ne vem, morda tako razmišljam celo zdaj, saj sem pred podobnim podvigom. Seveda za tisti primer govorim o knjigi Gremo vsi na literarni večer. Ja, izpod mojega peresa je prišla. Seveda se vmes smejem, čeprav je grenko. Že naslov mi je osupljiv. Kar vživim se v njega, neverjetno, čeprav vidim le en sam prizor.
Ko smo v kakšnem lokalu in kdo zakriči: Gremo vsi na literarni večer!”
Avtor: Milan Kleč
Format: 13 × 21 cm
Obseg: 395 strani
Trda vezava
